Dopisni šah Slovenije

Prvi moštveni prvaki Jugoslavije v dopisnem šahu

Legendarni duhovni vodja Ljubljanskega šahovskega kluba mojster Anton Preinfalk se je s svojim moštvom leta 1957 odločil nastopiti tudi v dopisnem šahu. Za tovrstno šahovsko dejavnost je navdušil mlade člane kluba, ki so bili skoraj vsi študentje ljubljanske univerza in so se  srečevali na igralnih večerih v »šahovskem domu« na Cankarjevi cesti v Ljubljani.

Prvo moštveno prvenstvo Jugoslavije se je začelo leta 1957. Posamezno moštvo je nastopilo s štirimi igralci, imelo pa je lahko tudi dve rezervi. Vsako moštvo je igralo s vsakim eno krožen dvoboj, dosežene šahovske točke so se seštevale, zmagalo pa je moštvo, ki je na ta način doseglo največje število točk. Tak način tekmovanja in točkovanja je veljal za vsa jugoslovanska moštvena prvenstva, le na tretjem je v posamezni ekipi nastopilo po šest igralcev.

1. moštveno prvenstvo. (1)

Na prvem moštvenem prvenstvu je sodelovalo šest ekip. Prvo mesto in prvi naslov moštvenega državnega prvaka v dopisnem šahu je z naskokom zasedla borbena in homogena ekipa  Ljubljanskega šahovskega kluba. Za zmagovalce so nastopili: Anton Preinfalk, ki je bil tudi kapetan moštva, bata Jordan in Natalin Tomšić ter Rihard Lorbek. Ljubljanski šahisti so prehiteli  moštva največjih šahovskih središč v Jugoslaviji ter zasluženo zmagali.

Rezultati:

Ljubljanski šahovski klub 20,5, »Akademičar« Zagreb 15,5, »Mladost« Zagreb in »Slavija« Beograd 15, »Spartak« Subotica 13,5, »Železničar« Sarajevo 13, Ulcinj 10 in Zadar 9,5 točke.

Posamezni člani ljubljanskega moštva so v sedmih partijah dosegli: Anton Preinfalk 5,5,  Jordan Tomšič 5, Natalin Tomšič 4,5 in Rihard Lorbek 5,5 točke.

2. moštveno prvenstvo.

Drugo moštveno prvenstvo Jugoslavije v dopisnem šahu. na katerem je nastopilo samo šest ekip, se je pričelo leta 1960 in končalo leta 1962. Tekmovanje se je končalo z »mrtvim tekom« Uljmanskega šahovskega kluba in Ljubljanskega šahovskega kluba, ki sta dosegla enako število točk, po dodatnih tekmovalnih kriterijih pa je jugoslovanski prvak postal Uljmanski šahovski klub.

Rezultati:

Uljmanski šahovski klub in Ljubljanski šahovski klub 12,5, ŽŠK »Maribor« 11,5, »Železničar« Sarajevo in »Velebit« Benkovac 7 in »Akademičar« Zagreb 6 točk.

Za Ljubljanski šahovski klub so nastopili: Anton Preinfalk, Jože Šiška, Vlado Ivačič in Marjan Ankerst.  Ljubljansko moštvo je nastopilo v dokaj spremenjeni postavi kar je vplivalo na homogenost ekipe. Izkušenemu Mojstru Antonu Preinfalku na čelni deski se je pridružil mojster Jože Šiška, ki pa v dopisnem šahu ni blestel. V ljubljanskem moštvu sta bila najuspešnejša mlada Vlado Ivačič s 4,5 in Marjan Ankerst s 3,5 točke iz petih partij, ki sta v kasnejših letih postala tudi članska prvaka Slovenije.

Ljubljanski šahovski klub je bil tako najuspešnejše moštvo prvih dveh dopisnih moštvenih prvenstev Jugoslavije, naslednja leta pa na  ekipnih dopisnih tekmovanjih na žalost ni več nastopal.

 (1) Dopisni šah SFRJ  1972 - 1974 , Štamparija Unuverziteta Novi Sad, 1974

Natalin Tomšič članski  prvak Jugoslavije v dopisnem šahu ( 1958-1959) (2)

Brata Jordan in Natalin Tomšič sta bila uspešna tudi na tekmovanjih za posameznike. Skupaj z  Jožetom Hriberškom, kasnejšim prvakom samostojne Republike Slovenije v dopisnem šahu in prvim povojnim velemojstrom Frančekom Brglezom sta se preko polfinalnih turnirjev uvrstila v finale.

Na osnovi sklepa sveta za dopisni šah ŠS Jugoslavije je na četrtem državnem prvenstvu sodelovalo 13 igralcev, ki so igrali turnir tokrat prvič po eno krožnem Bergerjevem sistemu. Na turnirju je nastopilo kare šest igralcev in Slovenije, kar je rekordno število, ki kasneje nikoli ni bilo preseženo. Zraven tega je Natalin Tomšič iz Ljubljane na turnirju z odlično igro dosegel devet točk, to je enako število kot Milan Jočić iz Seče Reke.

Naslov  prvaka je osvojil Natalin Tomšič, ker je imel boljši rezultat po Sonneborg-Bergerjevem sistemu, ki je s tem dosežkom osvojil tudi naslov jugoslovanskega dopisnega šahovskega mojstra. Tretje mesto sta si razdelila Tihomir Acketa iz Novega Sada in Zvonko Kovačič iz Slavonskega Broda. Odličen peti je bil Rihard Lorbek, ki je prehitel izkušenega veterana Ivana Mareka na šestem do sedmem mestu. Na  repu razpredelnice so pristali trije slovenski finalisti Jordan Tomšič, Jože Hriberšek in Franček Brglez. Osem nedokončanih partij je ocenila komisija v sestavi: Vladimir Sokolov, ing. Mihajlo Trajković in Rudolf Marić.

Podrobnejši rezultati so razvidni iz turnirske tabele.

 Vzporedno s finalnim turnirjem so se igrali tudi trije polfinalni turnirji za peto prvenstvo. Iz vsake skupine so se po trije prvo uvrščeni plasirali na finalno tekmovanje.

Iz Slovenije je na polfinalnih turnirjih nastopil samo Vid Vavpetič iz Domžal , ki se je kot zmagovalec tretje skupine uvrstil na peto državno prvenstvo.

(2) Jugoslavenski šahovski glasnik, Zagreb, leto 1959, štev. 9

Natalin Tomšič vice prvak, Rihard Lorbek tretji (3)

Od 5. novembra 1959 do 1. julija 1961 je potekalo peto dopisno prvenstvo Jugoslavije na katerem je sodelovalo 14 igralcev. Z minimalno prednostjo pred drugo uvrščenim Natalinom Tomšičem iz Ljubljane je zmagal Milan Jovčić iz Seče Reke. Natalin Tomšič tako ni uspel obraniti najvišjega naslova v državi, z odlično uvrstitvijo, pa je prepričljivo dokazal, da njegova zmaga na prejšnjem prvenstvu ni bila slučajna. Pri igri ga je gotovo oviralo tudi dejstvo, da je med turnirjem služil vojaški rok in tako ni imel dovolj možnosti za poglobljeno analizo. Ponovno je z odlično igro prijetno  presenetil Rihard Lorbek, ki si je  deli tretje do sedmo mesto, vendar je bil zaradi boljšega uspeha proti zmagovalcem tretji in se tako neposredno uvrstil na naslednji finalni turnir. Vid Vavpetič je predčasno prenehal s tekmovanjem ter nekaj partij izgubil s kontumacem. Nedokončane partije je ocenila komisija v sestavi Djaja, Marić in Ugrinović, ki ni imela težkega dela.

Istočasno  so se igrali tudi polfinalni turnirji za VI. dopisno prvenstvo Jugoslavije.

Slovenci smo bili na polfinalnih turnirjih kar dobro zastopani. Poleg izkušenega

ing. Ivana Mareka  so prvič na dopisnih šahovskih tekmovanjih za državno prvenstvo

nastopili

novinci Vladimir Ivačič iz Domžal, Karol Gradišnik iz Borovnice , Ivo Hribovšek iz Zagorja

ob Savi in Jože Hriberšek iz

Ljubljane.

Dva, Vladimir Ivačič in Jože Hriberšek, bosta skupno z direktnima finalistoma

Natalinom Tomšičem in Rihardom Lorbkom, lahko nastopila  naslednjem finalnem turnirju

Na polfinalnih turnirjih so bili doseženi naslednji rezultati:

Polfinale I. :

Erdeljan 6,5 , Tirić 6 , Ivačič 5,5 , Gradišnik 4,5 , Bučan 4 , Milovanović 3,5 , Ninković 2,5

Vidović 1 in Polovina 0,5 točke.

Polfinale II. :

Kondali 6,5 , Svrdlin , Pavić in Prodanović po 5,5 , Hribovšek 3,5 , Kapić 3 , Milošević in

Marjan 2,5 ter Radivojević 1,5 točke.

Polfinale III. :

Mašić 6 , Nikolić, Hriberšek in Letić po 5,5 , Marek in Andonovski po 4 , Ačimović in

Ridjički po 2 in Klajić 1,5 točke. 

(3) Jugoslavenski šahovski glasnik, Zagreb, leto 1961, štev. 10–11

Manj uspeha na VI. prvenstvu Jugoslavije (1962-1963) (4)

Šesto prvenstvo se je pričelo 1. januarja 1962 in končalo 15. julija 1963. Prvo mesto, naslov jugoslovanskega prvaka in dopisnega šahovskega mojstra je osvojil Branko Nikolić, novinar iz Kragujevca. Novi prvak je igral prodorno in ostro ter osvojil 9,5 točke, dosegel ob porazu osem zmag in zasluženo prehitel nekoliko preveč miroljubnega Aleksandra Erdeljana, ki je ob tretje uvrščenemu Miljanu Podanoviću, ostal edini neporaženi udeleženec prvenstva. Slovenske šahiste sta zastopala samo Rihard Lorbek, ki je zasedel odlično peto do šesto mesto in Jože Hriberšek, ki je bil osmi do deseti, dočim sta Vladimir Ivačič in bivši prvak Natalin Tomšič udeležbo pred pričetkom turnirja odpovedala. Slednji je s tem  precej prezgodaj končal svojo zelo uspešno , čeprav kratko šahovsko kariero. Nedokončane partije sta ocenila Borislav Ivkov in Dragoljub Čirić.

Podrobnejši rezultati so razvidni iz turnirske tabele.

 (4) Bilten odbora za dopisni šah, Beograd, štev. 3/63

Sredi leta 1963 se je končalo zlato obdobje Ljubljanskega šahovskega kluba v katerem so člani tega kluba bili zelo uspešni kot moštvo in kot posamezniki. Osvojili so najvišje naslove v takratni skupni državi in bili v teh letih najboljši dopisni šahovski kolektiv, ki dal velik prispevek k razvoju tovrstne šahovske igre v slovenskem prostoru.