Dopisni šah Slovenije

Dolgočasje v dopisnem šahu …

Pred dnevi smo v odzivih na članke pisali nekaj o dolgočasju. Veste kaj je zame v dopisnem šahu resnično dolgočasje? To, da človek vrti določeno pozicijo nekaj ur, dni, tednov (saj je vseeno) in potem odigra potezo, ki so jo namleli računalniški mlinčki. Nobenega odgovora na vprašanja kot npr.: »Zakaj je prav ta poteza najboljša? Katerim šahovskim principom odgovarja? Kakšen plan je v ozadju?« Zgolj le: »Tako pravi Houdini«… 

Pravo nasprotje temu je ena najlepših partij slovenskih dopisnih šahistov, ki sodi v sam vrh šahovske ustvarjalnosti. Ko človek pazljivo preigra to partijo, morda doživi tisto pravo razsvetljenje o bistvu dopisnega šaha. Kar pokažite mi šahovski motor, ki se bo v 12. potezi odločil, da bo pol partije igral s kvaliteto in dvema kmetoma manj. Velemojster Iztok Brunšek je na super močnem mednarodnem turnirju CADAP-40/A premočno zmagal in ob tem ustvaril še lepotico z zmago proti Argentincu Saglioneju. Pravi biser za našo zakladnico!

2. Kvaliteta in dva kmeta

 {jcomments on}

Naj zanimive poteze ne odidejo v pozabo!

Vsi vemo, kako zahtevno opravilo je komentiranje šahovskih partij, še posebej dopisnih. Dobro komentirana partija zahteva vsaj pol dneva intenzivnega dela. Časa nam pa itak vedno primanjkuje. Moje mnenje je, da se komentiranje na dolgi rok vseeno splača, saj je to redka priložnost, da uredimo in strnemo svoje misli in ideje.

Slovenski dopisniki se lahko pohvalimo z lepimi dosežki. V ozadju stoji veliko število dobrih partij in še boljših potez. Saj ne želite, da bi vse to utonilo v pozabo.

Vsem, ki nimate časa za komentiranje partij, ponujam posebno priložnost. Ni vam treba garati pol dneva, niti slučajno ne. Dovolj bo nekaj minut in vaša dragocenost, vaš dragulj, bo rešen. Pravzaprav boste napisali le elektronsko sporočilo!

V elektronsko sporočilo vpišite povezavo do vaše partije na ICCF Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. strežniku, številko poteze, ki je posebej zanimiva in tri ali štiri stavke obrazložitve. Vse prejete zanimivosti bodo še dodatno obdelane in objavljene na spletni strani, najboljše med njimi pa tudi v reviji Šahovska misel.

K sodelovanju vabim tudi bralce iz drugih držav, ki na tak ali drugačen način berejo in razumejo našo spletno stran!

Primer objave:

1. Spregled šahovskih motorjev

Katere stvari so zanimive za objavo in našo zbirko?

Enakovrednih potez skorajda ni!

V člankih in razpravah smo se pred kratkim dotaknili primera, ko nam računalniški programi predlagajo po osem ali več možnih potez s približno enako oceno. Nekateri se bodo znašli v težki dilemi, dober analitik pa bo ravno v takih primerih videl svojo priložnost.

V kolikor trdno verjamete v "vsemogočnost" šahovskih motorjev, ta članek ni primeren za vas. Predlagam, da pustite tipko »Več …« pri miru, kajti nima smisla. Vse, kar piše v nadaljevanju, bodo za vas postorili računalnik in šahovski motorji. 

 II. del 

Vprašanja in odgovori Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Prijavite se na svoj prvi turnir in prevzemite darilo!  

7. Zakaj vrhunski dopisni igralci niso enako dobri v tudi rednem šahu?

Razlog je isti kot pri dobrih igralcih rednega šaha, ki so v dopisnem šahu samo povprečni ali pa sploh ne uspejo! Dopisni šah je drugačna šahovska disciplina! 

Nihče se ne čudi, če je alpski smučar slalomist bistveno slabši v smuku in obratno. To je vsem razumljivo, čeprav gre v vsakem primeru za smučanje. Če pa se velemojster zaradi treninga poskusi v dopisnem šahu in ima tam rating samo 2200, se čudijo vsi. Če ima dopisni velemojster v rednem šahu rating samo 2200, pa itak redni šahisti samo zamahnejo z roko, češ – v dopisnem šahu igrajo samo računalniki. Ja, seveda. V smuku pa smučarja nosijo le smuči ...

Dragi prijatelji, stvari še zdaleč niso tako preproste. Da bi šahist dosegel visok nivo v dopisnem šahu, so potrebne drugačne kvalitete, kot v rednem šahu. Vsem je znano, da je šahovska igra nekakšna mešanica športa, igre, znanosti in umetnosti.

V rednem šahu igra pomembno vlogo športni vidik. Da bi igralec dosegal dobre rezultate, mora biti zdrav, v dobri kondiciji, psihično stabilen, na pamet mora znati ogromno variant, predvsem pa mora biti sposoben hitrega računanja in razmišljanja, da lahko vse svoje ogromno šahovsko znanje uporabi v danem trenutku, pod pritiskom neusmiljenega tiktakanja šahovske ure. 

Ni vse samo v procesorjih!

V nedavnih člankih in komentarjih nanje sem skušal pojasniti in utemeljiti, da dopisni šah ne moremo enačiti z računalniškim šahom. Poleg grobe računalniško-programske sile, so v dopisnem šahu odločilnega pomena še najmanj: šahovsko znanje, lastno delo in poznavanje metod moderne šahovske analize. Ti elementi skupaj sestavljajo dodano vrednost, ki odločilno oplemeniti tehnološko moč dopisnega šahista. V tem članku bom zanemaril to dodano vrednost in pisal izključno o tehnološki moči. Presenetljivo, tudi tukaj niso stvari tako preproste, kot se kažejo na prvi pogled. 

Kaj pa je dejanska efektivna tehnološka moč dopisnega šahista? Hiter odgovor bi bil: moč računalnikov (število in moč procesorjev, delovni pomnilnik …) in kvaliteta programske opreme. Osebno se s takim odgovorom nikoli ne bom strinjal! To je le potencialna tehnološka moč.